Kaj je epilepsija?
Epilepsija je nevrološka motnja, ki povzroča napade. Ti napadi so lahko od blagih do hudih in lahko vključujejo krče, izgubo zavesti in druge telesne simptome. Napadi so posledica motenj v električni aktivnosti možganov in so lahko povezani s poškodbo možganov ali družinsko nagnjenostjo. Vendar vzrok pogosto ni znan.
Kaj povzroča epilepsijo?
Epilepsija se lahko pojavi pri kateri koli starosti in je lahko posledica različnih dejavnikov, vključno z genetiko, poškodbami možganov in drugimi zdravstvenimi težavami. Nekatere med njimi so:
Genetika in družinska anamneza:
Epilepsijo lahko povzročijo genetske mutacije ali dedne lastnosti, ki vplivajo na električno aktivnost možganov.
Poškodba ali poškodba možganov:
Vsakršna poškodba ali poškodba možganov, na primer poškodba glave ali možganska kap, lahko povzroči epilepsijo.
Nenormalni razvoj možganov:
Epilepsija se lahko pojavi, kadar se možgani ne razvijajo pravilno, kar povzroči nenormalno električno aktivnost.
Okužbe:
Okužbe možganov, kot sta meningitis ali encefalitis, lahko povzročijo epilepsijo.
Prenatalne poškodbe ali možganske malformacije:
Epilepsija je lahko posledica poškodb, ki so nastale med plodovim razvojem, ali možganskih malformacij, ki so prisotne ob rojstvu.
Nenormalne ravni možganskih kemikalij ali električne aktivnosti:
Spremembe ravni možganskih kemikalij ali motnje električne aktivnosti v možganih lahko privedejo do epilepsije.
Zloraba ali odvzem snovi:
Uporaba ali odtegnitev nekaterih snovi, na primer alkohola ali stranskih učinkov drog, lahko povzroči napade in epilepsijo.
Med pogostimi sprožilci fotosenzitivnih napadov pri ljudeh z različnimi vrstami epilepsije so utripajoče luči, vzorci in določene barve. Zato je nujno, da digitalne vsebine postanejo dostopnejše osebam z epilepsijo.
Katera zdravljenja so na voljo za epilepsijo?
Zdravila za epilepsijo ni, na voljo pa so načini zdravljenja, ki pomagajo obvladovati to bolezen. Ti načini zdravljenja vključujejo zdravila, kirurške posege in spremembe življenjskega sloga, kot sta izogibanje sprožilcem in dovolj spanja. Pomembno je, da skupaj z zdravstvenim delavcem določite najboljši način zdravljenja za vaše individualne potrebe.
Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) za osebe z epilepsijo
Pri oblikovanju digitalnih vsebin je treba upoštevati potrebe vseh uporabnikov, tudi epileptikov in invalidov, kar zadeva digitalno dostopnost . Ker so ti napadi lahko življenjsko nevarni, lahko preprečijo dostop do interneta.
Konzorcij za svetovni splet (W33C) je v Smernicah za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) pripravil smernice za razvijalce, ki omogočajo večjo dostopnost vsebin. Zakon o Američanih z oviranostmi (ADA) je tovrstno vsebino razglasil za nezakonito. Tukaj je nekaj smernic za lažjo dostopnost spletnih vsebin osebam s fotosenzitivno epilepsijo:
Izogibajte se utripajoči vsebini ali učinku svetlikanja:
Pragovi bliskavice ali učinki strobinga lahko pri ljudeh s svetlobno občutljivo epilepsijo sprožijo nekatere vrste epileptičnih napadov. Izogibajte se uporabi visokih hitrosti bliskavic ali učinkov strobing ali jih omejite na tri bliskavice in omejite število slikovnih pik.
Previdno uporabljajte barve:
Nekatere barve, zlasti rdeča in modra, ter velik kontrast lahko pri nekaterih ljudeh z epilepsijo sprožijo napade. Previdno uporabljajte barve, kot so nasičene rdeče, in se izogibajte barvnim kombinacijam, ki lahko povzročijo nelagodje ali sprožijo napade.
Izogibajte se hitro spreminjajoči se vsebini:
Hitro spreminjajoča se vsebina, kot je drsno besedilo ali utripajoče slike, je za osebe z epilepsijo lahko težavna in lahko sproži napade. Izogibajte se uporabi hitro spreminjajoče se vsebine ali jo omejite na kratek čas.
Zagotovite nadomestne možnosti za avdio in vizualno vsebino:
Nekatere osebe z epilepsijo imajo težave z obdelavo zvočne in vizualne vsebine. Animacije in GIF-i odvračajo pozornost in lahko pri osebah s fotoelektrično občutljivostjo sprožijo napade. Zagotovite nadomestne možnosti, kot so podnapisi ali prepisi.
Oblikovanje z jasnimi in preprostimi postavitvami:
Jasne in preproste postavitve lahko pomagajo osebam z epilepsijo, da lažje obdelajo digitalno vsebino. Fundacija za epilepsijo priporoča uporabo jasnih, lahko berljivih pisav ter čim manj motečih elementov in nereda.
Zagotovite opozorilo za morebitno sprožilno vsebino:
Če je treba vključiti vsebino o občutljivosti na svetlobo, ki lahko sproži dražljaje pri osebah z epilepsijo, pred prikazom vsebine navedite opozorilo. To bo uporabniku omogočilo, da se oddalji od vsebine ali sprejme ustrezne previdnostne ukrepe.
Preizkusite dostopnost vsebine:
Pred objavo vsebine preverite njeno dostopnost z orodji, kot so pregledovalniki dostopnosti, in prosite osebe z epilepsijo, da jo pregledajo. S tem lahko ugotovite morebitne težave in zagotovite, da je vsebina dostopna čim večjemu številu ljudi.
Osebe z epilepsijo imajo lahko težave z obdelavo vizualnih ali slušnih informacij, zlasti med napadi ali v obdobju po napadu. V takih primerih je lahko še posebej koristna uporaba programske opreme za pretvorbo besedila v govor, kot je Speaktor . Tukaj je nekaj razlogov, zakaj je za osebe z epilepsijo koristno uporabljati pretvorbo besedila v govor:
- Zmanjšanje števila vizualnih dražljajev: programska oprema za pretvorbo besedila v govor lahko zmanjša število vizualnih dražljajev, ki so jim izpostavljeni ljudje z epilepsijo, kar lahko pomaga preprečiti napade, ki jih sprožijo vizualni dražljaji.
- Izboljša razumevanje: Nekateri bolniki z epilepsijo imajo težave z obdelavo slušnih informacij. Programska oprema za pretvorbo besedila v govor lahko pretvori besedilo v govorjene besede, kar lahko izboljša razumevanje in zmanjša kognitivno obremenitev.
- Ponuja alternativo branju: Branje je lahko za nekatere osebe z epilepsijo težavno ali neprijetno. Programska oprema za pretvorbo besedila v govor omogoča alternativno metodo dostopa do pisnih informacij, ki je lahko manj zahtevna in bolj dostopna.
- Omogoča večopravilnost: Poslušanje govorjenih besed omogoča osebam z epilepsijo, da med dostopom do informacij opravljajo več nalog in se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, kar je lahko še posebej koristno v obdobjih kognitivne ali senzorične preobremenitve.
- Izboljša se dostopnost: Programska oprema za pretvorbo besedila v govor lahko izboljša dostopnost za ljudi z okvarami vida ali drugimi motnjami, ki otežujejo branje pisnega besedila.
